Nihanja v cenah električne energije: od 25 do 200 evrov na megavatno uro
Razlike med najcenejšimi in najdražjimi urami dneva so se v zadnjih letih močno povečale zaradi večjega deleža obnovljivih virov.

Razlike med najcenejšimi in najdražjimi urami električne energije so se v zadnjih letih občutno povečale. Elektrika je lahko sredi sončnega dne zelo poceni, le nekaj ur pozneje pa njena cena močno poskoči. Po besedah člana uprave družbe GEN-I Igorja Koprivnikarja so se razlike povzpetele iz nekdanjih približno 25 evrov na 100 do 200 evrov za megavatno uro.
Glavni razlog je vse večji delež elektrike iz sončnih in vetrnih elektrarn, katerih proizvodnja je odvisna od vremenskih razmer. Elektrika mora biti na voljo tudi takrat, ko sonce ne sije in veter ne piha, zato plinske elektrarne pogosto zagotavljajo elektriko, ko proizvodnja iz obnovljivih virov ne zadostuje povpraševanju. Ker je njihova proizvodnja praviloma dražja, lahko v takšnih urah določajo veleprodajno ceno elektrike.
Na cene električne energije močno vplivajo tudi geopolitične razmere, cene zemeljskega plina in vreme. Evropski plinski trg se je po zmanjšanju odvisnosti od ruskega plina močno spremenil, saj je Evropa zdaj bolj odvisna od uvoza utekočinjenega zemeljskega plina (LNG). Poleg tega so neugodne vremenske razmere, kot so visoke temperature in nizki vodostaji rek, omejevala obratovanje nekaterih jedrskih elektrarn in zmanjšala proizvodnjo hidroelektrarn.
Pri obvladovanju cenovnih nihanj bodo vse pomembnejšo vlogo imeli baterijski hranilniki, ki omogočajo shranjevanje električne energije, ko je poceni, in njeno uporabo v urah z večjim povpraševanjem. Igor Koprivnikar opozarja, da Slovenija pri razvoju velikih baterijskih projektov napreduje počasneje kot nekatere druge evropske države. Povsem drugačna je slika v Bolgariji, kjer se veliki baterijski projekti hitro razvijajo.
Gradnja drugega bloka jedrske elektrarne Krško (JEK2) bi povečala domačo proizvodnjo in pomembno prispevala k večji energetski samozadostnosti Slovenije. Vendar pa JEK2 ne bi bistveno vplival na veleprodajne cene v širši regiji, saj bi bile dodatne količine v primerjavi s celotno proizvodnjo evropskega prostora premajhne.
Key facts
- Razlike med najcenejšimi in najdražjimi urami električne energije so se povečale iz 25 na 100 do 200 evrov na megavatno uro.
- JEK2 bi povečal energetsko samozadostnost Slovenije, vendar ne bi bistveno vplival na veleprodajne cene v širši regiji.
- Baterijski hranilniki postajajo ključni za obvladovanje cenovnih nihanj.
Three perspectives
Neutral
Cene električne energije se oblikujejo predvsem glede na ponudbo in povpraševanje v širši regiji, pri čemer ima domača proizvodnja na njihovo gibanje omejen vpliv.
Positive
Gradnja JEK2 bi povečala domačo proizvodnjo elektrike in pomembno prispevala k večji energetski samozadostnosti Slovenije.
Negative
Slovenija pri razvoju velikih baterijskih projektov napreduje počasneje kot nekatere druge evropske države.
Your week in news, every Wednesday
The biggest stories of the week for your edition, in your inbox every Wednesday morning, your time. Free, and you can unsubscribe at any time.